PODČETRTEK

	Naselje z gručastim trškim jedrom leži v ozki dolini ob mejni reki Sotli. Je središče občine Podčetrtek (60,2 km2, 3375 prebivalcev) inpokrajine Srednje Sotelsko. Na vzpetini nad krajem je grad Podčetrtek, ki ga arhivi prvič omenjajo v 12. stoletju. Današnjo podobo je dobil v 18. stoletju, ko so ga obnovili grofje Attemsi, ki so grad obdržali do konca druge svetovne vojne.

Trške pravice je kraj pridobil v 15. stoletju. Od takrat so ob četrtkih potekali sodni in trški dnevi, po čemer je kraj dobil slovensko ime.

Ob gradu se razteza gozdni rezervat lipe in črnega gabra. Pod grajskim hribom ob soteski potoka stoji župnijska cerkev sv. Lovrenca, na griču nad cesto Podčetrtek - Olimje pa cerkev Device Marije na Pesku.

Današnjo funkcijo središčnega naselja dopolnjujejo številne obrtne dejavnosti, osnovna šola in vrtec z novim atletskim stadionom, zdravstveni dom, pošta, banka, gasilski dom. Večnamenska športna dvorana Pdčetrtek je središčni prostor za zabavo in druženje občanov ter gostov na prireditvah in športnih dogodkih.

V neposredni bližini jedra Podčetrtka se nahajajo Terme Olimia.

Na vrh strani

OLIMJE

V rodovitni in mirni dolini pod goro Rudnico se nahaja naselje Olimje. Osrednji del kraja predstavlja obnovljen samostanski kompleks gradu s cerkvijo, ki jo krasijo zlato-črni baročni oltarji. V grajskem stolpu se nahaja znamenita lekarna, obogatena s freskami, ki je ena najstarejših ohranjenih redovniških lekarn v Evropi.  Pred samostanom se razprostira botanični vrt s preko 160 vrstami zdravilnih zelišč. Danes v samostanu živijo patri minoriti.

Bogastvo turistične ponudbe kraja zagotavljajo domačije s pristno ponudbo uveljavljenih vin in domačih jedi. Ponudbo pestrijo še domača čokolada, pivo, golf igrišče, pravljična dežela ter reja jelenov in malih okrasnih živali.

V romarski cerkvi Marijinega Vnebovzetja praznujejo žegnanje 15. avgusta.
Letos bo v procesijo vključen blagoslov treh novozgrajenih kapelic.

Urejenost in lepota teh krajev pa je prepričala tudi strogo evropsko komisijo, ki je v tekmovanju Entente florale 2009 vasi Olimje dodelila zlato medalje.

Na vrh strani

PRISTAVA PRI MESTINJU

	Gručasto naselje obkrožajo vinogradniška gričevnata pobočja, po katerih so speljane označene kolesarske steze in pešpoti. V kraju delujejo podružnična osnovna šola in vrtec ter pošta. Dom krajanov nudi prebivalcem možnost za druženje in rekreacijo.

Božjepotna cerkev sv. Eme leži na istoimenskem hribu. Sedanja cerkev iz leta 1717 je naslednica starejše, srednjeveške iz 15. stoletja. Cerkev so obnovili v letih 1835 in 1927 in sodi med pomembnejše objekte baročne sakralne arhitekture tega območja.

Skozi kraj poteka Emina romarska pot, ki povezuje kraje, neposredno povezane z življenjem sv. Eme.

Po okoliških gričih in dolinah stojijo štiri podružnične cerkve sv. Vida, sv. Areha, sv. Urbana in cerkev sv. Katarine.

Na vrh strani

IMENO

	Imeno je obmejno gručasto in obcestno naselje, ki leži na široki ravnini na desnem bregu Sotle. Poleg kmetijstva in uslužnostne obrti ustvarja utrip kraja sodobna vinska klet.  Kraj se ponaša tudi s stoletno tradicijo gasilstva. Zanimiv je nastanek krajevnega imena, povezanega s piljštanjsko grofico Emo. Izvirno bi se torej kraj imenoval Emino, po zamenjavi samoglasnikov pa je nastalo Imeno.

V bližini sta hipodrom in vzletišče za športna letala, kraj pa se ponaša tudi z novim športnim parkom.

Na griču na Imenski gorci, vzhodno od Imenega, stoji cerkev Sv. Križa. Kasneje predelana cerkev datira v drugo četrtino 15. stoletja. Danes lahko vidimo še nekatere ohranjene poznogotske stavbne elemente in poslikave. Poslikava ladje in glavni oltar sta iz leta 1919.
 
Na vrhu Imenske gorce pri lovskem domu je razgledna točka.

Na vrh strani

VIRŠTANJ

	Virštanj je po vinogradniških gričevnatih pobočjih razloženo naselje, katerega ime se je prvič pojavilo v 13. stoletju. Kraj je baje dobil ime po štirih kamnih, mejnikih gosposke vinorodne posesti, po nemško imenovanih “vier Stein”. Središče kraja predstavlja nekdanja viteška in vinska klet Banovina, ob kateri raste 120 let stara vinska trta.

To, da ima kraj osrednjo vlogo v celotnem vinorodnem okolišu, potrjuje uveljavljena in priznana znamka vina virštanjčan. Tesno povezavo kraja s tradicijo vinarstva dokazujeta tudi znamka vina Virštanjčan in pa Šmarsko-virštanjska vinska turistična cesta VTC – 10.

Cerkev sv. Filipa in Jakoba stoji na griču v Selah. V osnovi je gotska in se omenja že leta 1545. Iz tistega časa so tudi fragmentarno ohranjene freske v notranjščini. Novejše freske iz leta 1862 so delo Tomaža Fantonija. Leta 1826 so cerkvi dozidali zvonik in prezbiterij, ob koncu 19. stoletja pa še zakristijo. Cerkev je značilna gotska, v baroku preoblikovana podeželska podružnica.

Na vrh strani

POLJE OB SOTLI

	Polje ob Sotli je gručasta vas ob potoku Buča. Ob robu vasi se proti obcestni vasici Sedlarjevo širijo poljedelske nižine, nad naseljem proti Bučam pa vinogradniška gričevja. Je izrazito kmetijsko območje. Sredi naselja stoji cerkev sv. Miklavža, prvič omenjena leta 1545 kot podružnica sv. Petra. Skozi stoletja je doživela številne prezidave, ki so bistveno spremenile njeno prvotno podobo.

Kapela sv. Rozalije je iz leta 1691, kapela sv. Barbare pa iz obdobja 1750 - 1760. Prižnica je baročno delo rezbarja Antona Mersija iz leta 1795. Leta 1881 je cerkev dobila današnjo neogotsko opremo, neogotske so tudi orgle. Notranjščino je leta 1900 okrasil neogotski slikar A. Pavlič, ki je izdelal tudi vse tri oltarje.

Dom krajanov in gasilcev Polje ob Sotli je osrednje in družabno zbirališče vaščanov.

Na vrh strani